Vpliv svinca na privzem mineralov pri sončnici in ječmenu

Hrastar, Barbara (avtor), Naiaretto, Sabrina (avtor), Opačak, Ena (avtor), Volk, Lea (avtor), Žalec, Nika (avtor)

Namen raziskave je bil ugotoviti, kako prisotnost svinca (10-100 μM) vpliva na prevzem mineralov v poganjke in korenine rastlin. Poleg tega pa so nas zanimale še posledice strupenosti svinca, ki se kažejo na biomasi, višini poganjka, dolžini korenine in ostalih rastnih dejavnikih pri sončnici in ječmenu. Mlade rastline sončnic in ječmena smo gojili v čašah s hidroponiko, ki so vsebovale Hoaglandovo raztopino in različne koncentracije svinca. Opazovali smo prisotnost kloroz in nekroz. Primerjali smo rastne dejavnike ter svežo in suho maso rastlin izpostavljenih svincu in kontrolo brez svinca. Klorofilni status smo določili z analizo vsebnosti pigmentov: klorofila a in b ter karotenoidov. Za analizo privzema mineralov v korenine in poganjke smo uporabili rentgensko fluorescenčno spektroskopijo (XRF), s katero smo določili koncentracije elementov v poganjkih in koreninah. Rezultati so pokazali, da ima Pb večji vpliv na sončnico kot ječmen. Svinec pozitivno vpliva na rast organov večinoma le pri koncentraciji 10 uM, kar je najverjetneje posledica hormeze. Povzroči tudi spremembe vsebnosti klorofilov in karotenoidov. Ob prisotnosti svinca se spremeni vsebnost mineralov v sončnici. Ti minerali so klor, mangan, kalcij in žveplo. Kot posledica delovanja svinca so se na rastlinah pojavile še kloroze in nekroze. Svinec vpliva na privzem mineralov v poganjke in korenine. Prav tako vpliva na višino poganjka in vsebnost klorofilov ter karotenoidov. Povzroča nastanek kloroz in nekroz. Vpliv svinca na sončnico je večji, saj ta spada med akumulacijske rastline in bolj intenzivno sprejema kovine. Ječmen je na kovinske elemente bolj odporen, svinec se v njem težje akumulira in zato povzroči manj sprememb.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: klorofili, kovine, hidroponika, strupenost, rastni dejavniki
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: BF - Biotehniška fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2018
• Št. strani: Str. 22-26
• Številčenje: Vol. 9, št. 1
• PID: 20.500.12556/RUL-124399
• UDK: 581.1
• ISSN pri članku: 1854-4193
• COBISS.SI-ID: 4805967
• Datum objave v RUL: 19.01.2021

Gradivo je del revije

• Naslov: Collectanea studentium physiologiae plantarum
• Založnik: Katedra za fiziologijo rastlin, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
• ISSN: 1854-4193
• COBISS.SI-ID: 224389632