izpis_h1_title_alt

Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino
ID Hladnik, Miran (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (671,47 KB)
MD5: 86B6AC3054B3D0EA60F17AD4CB456180
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://centerslo.si/seminar-sjlk/zborniki-ssjlk/52-ssjlk-2016/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Pisanje v slovenščini je bilo vse do druge polovice 19. stoletja dojeto kot odločitev za drugačno v razmerju do dominantne in standardne nemščine. Ko pa se je slovenska književnost vzpostavila, je status drugačnosti v slovenskem kulturnem prostoru dobilo nemško pisanje Anastazija Grüna, Luize Pesjak, Ivana Gornika, Dragotina Dežmana, Jakoba Alešovca idr. in bilo zato izločeno iz javnega diskurza. Danes princip tolerantnosti do drugačnega in slovensko občudovanje vsega tujega utirata pot nemško pišočih (ledino sta orali Alma Karlin in Maja Haderlap) v slovensko književnost in v slovensko literarno zgodovino.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:slovenska književnost, literarna zgodovina, drugačnost, kulturna pestrost, nemška književnost na Slovenskem
Tipologija:1.08 - Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2016
Št. strani:Str. 46-53
PID:20.500.12556/RUL-124350 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:821.163.6.09:930.85
COBISS.SI-ID:61076834 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:16.01.2021
Število ogledov:1327
Število prenosov:94
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Drugačnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi
Uredniki:Alojzija Zupan Sosič
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Znanstvena založba Filozofske fakultete
Leto izida:2016
ISBN:978-961-237-835-6
COBISS.SI-ID:285149952 Povezava se odpre v novem oknu
Naslov zbirke:ǂZbirka ǂSeminar slovenskega jezika, literature in kulture
ISSN zbirke:2386-0561

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
Until the second half of the 19th century, writing in Slovene was seen as a decision for otherness in relation to the dominant and standard German. But when Slovene literature was established, the status of otherness in the Slovene cultural space was taken by the writing in German by Anastasius Grün, Luiza Pesjak, Ivan Gornik, Karl Deschmann, Jakob Alešovec and others, which was also excluded from the public discourse. Today, the principle of tolerance for otherness and the Slovene admiration of all things foreign are paving the way for those writing in German (this new ground was first broken by Alma Karlin and Maja Haderlap) into Slovene literature and Slovene literary history.

Ključne besede:Slovene literature, literary history, differentness, cultural diversity, German literature in Slovenia

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj