Jezikovne kompetence zdravstvenih delavcev Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani : diplomsko delo

Mustajbašić, Haris (avtor), Milavec Kapun, Marija (mentor), Kavalir, Monika (komentor), Kvas, Andreja (recenzent)

Uvod: Kakovostna komunikacija je v zdravstvenem okolju pomembna, še posebno pri tujih pacientih. Zdravstveni delavci se pri svojem delu vse pogosteje srečujejo s tujimi pacienti, ki potrebujejo ambulantno obravnavo in jim je potrebno podati sporočilo za nadaljnje zdravljenje na njim razumljiv način ter s tem preprečiti morebitne negativne učinke napačnega razumevanja. Namen: Namen raziskave je bil raziskati jezikovne kompetence in jezikovni kapital zdravstvenega osebja v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani. Metode dela: Z uporabo kvantitativnega pristopa smo izvedli presečno študijo. Zbiranje podatkov je bilo opravljeno maja 2020 s strukturiranim anketnim vprašalnikom. Populacijo so predstavljali zaposleni zdravstveni delavci v Zdravstvenem domu za študente. Vprašalnik je ustrezno izpolnilo 50 oseb. Realizacija vzorca je bila 83,3 %. Rezultati: Pri samooceni znanja tujih jezikov so se pokazale razlike med skupino zdravnikov, zobozdravnikov in psihologov ter zdravstvenega osebja. Skupina zdravnikov, zobozdravnikov in psihologov je izstopala pri znanju angleščine ter bosanščine/črnogorščine/hrvaščine/srbščine, medtem ko je pri skupini ostalega osebja bilo znanje angleščine slabše. Pri vprašanju, kateri deli obravnave v angleščini predstavljajo največji jezikovni izziv, je največ oseb označilo posredovanje informacij o zdravilih, pri bosanščini/črnogorščini/hrvaščini/srbščini pa preverjanje razumevanja informacij in navodil. Kot zelo uspešna metoda za premagovanje jezikovnih ovir v angleščini se je izkazala metoda prevajanja s pomočjo zaposlenega, pri bosanščini/črnogorščini /hrvaščini/srbščini pa metoda prevajanja s pomočjo osebe, ki spremlja pacienta. Največ, kar 44 %, zaposlenih je označilo, da bi radi osvežili znanje jezika, ki ga že poznajo. Kot najbolj ustrezna metoda učenja se je pokazala izvedba izobraževanja v fizični obliki. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je potrebno zaposlene kontinuirano izobraževati in jim ponuditi sredstva in orodja, da lahko izboljšajo svoje jezikovne kompetence pri tujih pacientih. Z izobraževanjem lahko zagotovimo kakovostno in strokovno zdravstveno oskrbo takšnim pacientom, poskrbeti pa moramo, da jim bodo orodja v pomoč in ne v breme pri ambulantni obravnavi.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: diplomska dela, zdravstvena nega, jezikovne ovire, zdravstveni delavci, ambulantna obravnava, tuji jeziki, študij v tujini
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [H. Mustajbašić]
• Leto izida: 2020
• Št. strani: 42 str., [10] str. pril.
• PID: 20.500.12556/RUL-124115
• UDK: 616-083
• COBISS.SI-ID: 46022659
• Datum objave v RUL: 01.01.2021

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Language competences of healthcare professionals in the Student health centre of the University of Ljubljana : diploma work

Izvleček

Uvod: Kakovostna komunikacija je v zdravstvenem okolju pomembna, še posebno pri tujih pacientih. Zdravstveni delavci se pri svojem delu vse pogosteje srečujejo s tujimi pacienti, ki potrebujejo ambulantno obravnavo in jim je potrebno podati sporočilo za nadaljnje zdravljenje na njim razumljiv način ter s tem preprečiti morebitne negativne učinke napačnega razumevanja. Namen: Namen raziskave je bil raziskati jezikovne kompetence in jezikovni kapital zdravstvenega osebja v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani. Metode dela: Z uporabo kvantitativnega pristopa smo izvedli presečno študijo. Zbiranje podatkov je bilo opravljeno maja 2020 s strukturiranim anketnim vprašalnikom. Populacijo so predstavljali zaposleni zdravstveni delavci v Zdravstvenem domu za študente. Vprašalnik je ustrezno izpolnilo 50 oseb. Realizacija vzorca je bila 83,3 %. Rezultati: Pri samooceni znanja tujih jezikov so se pokazale razlike med skupino zdravnikov, zobozdravnikov in psihologov ter zdravstvenega osebja. Skupina zdravnikov, zobozdravnikov in psihologov je izstopala pri znanju angleščine ter bosanščine/črnogorščine/hrvaščine/srbščine, medtem ko je pri skupini ostalega osebja bilo znanje angleščine slabše. Pri vprašanju, kateri deli obravnave v angleščini predstavljajo največji jezikovni izziv, je največ oseb označilo posredovanje informacij o zdravilih, pri bosanščini/črnogorščini/hrvaščini/srbščini pa preverjanje razumevanja informacij in navodil. Kot zelo uspešna metoda za premagovanje jezikovnih ovir v angleščini se je izkazala metoda prevajanja s pomočjo zaposlenega, pri bosanščini/črnogorščini /hrvaščini/srbščini pa metoda prevajanja s pomočjo osebe, ki spremlja pacienta. Največ, kar 44 %, zaposlenih je označilo, da bi radi osvežili znanje jezika, ki ga že poznajo. Kot najbolj ustrezna metoda učenja se je pokazala izvedba izobraževanja v fizični obliki. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je potrebno zaposlene kontinuirano izobraževati in jim ponuditi sredstva in orodja, da lahko izboljšajo svoje jezikovne kompetence pri tujih pacientih. Z izobraževanjem lahko zagotovimo kakovostno in strokovno zdravstveno oskrbo takšnim pacientom, poskrbeti pa moramo, da jim bodo orodja v pomoč in ne v breme pri ambulantni obravnavi.

• Ključne besede: diploma theses, nursing care, language barriers, health professionals, outpatient treatment, foreign languages, study abroad