Mešanica kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod je uporabljena za raziskovanje vpliva spola na odločanje. Razlike med spoloma pri individualnem odločanju so obravnavane v kontekstu vedenja potrošnikov, spola in vrednot v povezavi z etičnostjo odločitev ter na področju upravljanja človeških virov (HRM) na podlagi obstoječe literature. Razlike med spoloma pri skupinskem odločanju so predstavljene in prediskutirane, saj ženske in moški sprejemajo drugačne odločitve kot skupina, kot bi jih sicer kot posamezniki. Takšen obravnavani primer je efekt kompromisa. Razlike med spoloma pri skupinskem odločanju so obravnavane s poslovnega in političnega vidika. Pomen enakosti spolov pri odločanju je obravnavan v navezavi z razlikami med spoloma pri individualnem in skupinskem odločanju. V empiričnem delu je uporabljen MDMQ za merjenje razlik med spoloma v samozavesti pri odločitvah in v nagnjenosti k zanašanju na vsakega izmed štirih vzorcev spoprijemanja z odločitvami (»vigilance« oz. čuječnost, »hypervigilance« oz. hipervigilantnost, »buck-passing« oz. prelaganje odgovornosti na druge, »procrastination« oz. odlašanje z odločitvami) pri posameznikih. V vzorec je vključenih 125 oseb (69 ženk in 56 moških), starih od 20 do 30 let. Rezultati kažejo, da imajo ženske v povprečju nižjo samozavest pri odločanju kot moški in se v povprečju bolj zanašajo na vsakega izmed štirih vzorcev spoprijemanja z odločitvami kot moški. Dodatna statistična analiza je pokazala, da so statistično pomembne razlike med spoloma v samozavesti pri odločanju in v nagnjenosti k zanašanju na hipervigilantnost ter prelaganju odgovornosti na druge. Statistično pomembne razlike med spoloma niso ugotovljene
pri nagnjenosti k zanašanju na čuječnost in pri odlašanju z odločitvami.
|