izpis_h1_title_alt

Ustreznost radiološke osebne varovalne opreme v veterinarskih ambulantah : diplomsko delo
ID But, Nina (Avtor), ID Čepin, Nataša (Avtor), ID Starc, Tina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Mekiš, Nejc (Komentor), ID Škrk, Damijan (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,43 MB)
MD5: A60FA21727012297997894DE7507AC8E

Izvleček
Uvod: Med slikovnimi diagnostikami v veterini je rentgensko slikanje vodilna metoda za postavitev diagnoze. Za zmanjšanje izpostavljenosti rentgenskim žarkom je potrebna uporaba osebne varovane opreme. Namen: Namen diplomskega dela je bil preveriti in veterinarjem predstaviti ustreznost njihove osebne varovalne opreme ter ugotoviti, kako pogosto jo uporabljajo. Metode dela: V prvem delu raziskave smo podatke o ustreznosti osebne varovalne opreme pridobili tako, da smo posneli rentgenograme zaščitnih plaščev. Uporabili smo ekspozicijske pogoje 60 kV in 6,4 mAs na razdalji gorišče slikovni sprejemnik 1 meter. V drugem delu pa smo z anketnim vprašalnikom ugotavljali, kako pogosto veterinarji uporabljajo svinčeno zaščito, ali poznajo možnosti nastanka poškodb zaradi nepravilnega shranjevanja, kako pogosto uporabljajo osebne dozimetre in kako pogosto čistijo osebno varovano opremo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se razpoke svinca najpogosteje pojavijo v predelu ovratnika in šivov. Na večini plaščev so bile razpoke majhne, le eden je imel razpoke večje od 15 mm2. Petnajst zdravnikov veterinarjev je odgovorilo na 12 zastavljenih anketnih vprašanj. Največ veterinarjev je v prostoru sevanja prisotnih nekajkrat tedensko. Vsi pri svojem delu uporabljajo zaščito, najpogosteje zaščitni plašč in zaščito za ščitnico. Več kot pol anketiranih je med sedacijo in anestezijo prisotnih v prostoru sevanja. Lastniki živali, ki so prisotni v prostoru sevanja, v 87 % primerov uporabljajo osebno varovalno opremo. Večina anketiranih vedno uporablja termoluminiscentni dozimeter, ostalih 33 % pa občasno. Vsi veterinarji so seznanjeni z možnostjo nastanka poškodb ob neustreznem shranjevanju (prepogibanju) zaščit, vendar jih 53 % ne testira osebne varovalne opreme. Od vseh sodelujočih, 67 % zdravnikov veterinarjev čisti osebno varovalno opremo – največ enkrat tedensko. Razprava in zaključek: Eden izmed vseh poslikanih plaščev ni bil ustrezen za nadaljnjo uporabo. Vsi sodelujoči veterinarji pri svojem delu uporabljajo osebno varovalno opremo, najpogosteje zaščitni plašč in zaščito za ščitnico. Smiselno bi bilo razmisliti o meritvah doze rentgenskih žarkov glede na velikost razpok na zaščitnih plaščih.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, radiološka tehnologija, veterinarske ambulante, zdravniki veterinarji, sevanje, osebna varovalna oprema, zaščitni plašči
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[N. But, N. Čepin]
Leto izida:2020
Št. strani:28 str., [13] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-121410 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616-07
COBISS.SI-ID:31782403 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:08.10.2020
Število ogledov:1297
Število prenosov:170
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The adequacy of radiological personal protective equipment at veterinarians : diploma work
Izvleček:
Introduction: Among veterinary imaging diagnostics, X-ray imaging is the leading method used to make the diagnosis. Personal protective equipment is required to reduce exposure to X-rays. Purpose: The aims of this work were to address the effectiveness of the personal shielding equipment of veterinarians and to determine how often they use it. Methods: In the first part of the study, we gathered the information of the protective shielding that is used in the veterinary diagnostic departments. The exposure parameters used for testing the protective shielding were 60 kV and 6.4 mAs at the source-to-image receptor distance 1 meter. In the second part, the survey was used to determine how often does veterinarians use lead protection, whether they know the possibility of damage to the shielding due to improper storage, how often they use personal dosimeters and clean protective shielding. Results: The results showed that cracks of the lead shielding most commonly occur in the collar and suture area. In most aprons the cracks were small, only one had cracks larger than 15 mm2. Fifteen veterinarians answered on 12 survey questions. Most veterinarians are present in the diagnostic during the exposure several times a week. The protective shielding (apron and thyroid collar) is used every time. More than half of those surveyed are present in the radiation room during sedation and anesthesia. The survey revealed that 87% of animal owners that are present in the radiation area use personal protective shielding. Most respondents always use a thermoluminescent dosimeter and 33% of respondents occasionally. All veterinarians are aware of potential damage which can occur when personal protective shielding in case of improper storage, but 53% of respondents does not produce quality control of the shielding. 67% of all participants clean their personal protective equipment maximally once a week. Discussion and conclusion: One of all inspected lead aprons was not suitable for further use. All participating veterinarians use personal protective equipment in their work, most commonly a lead apron and thyroid shield. It would be advisable to consider dose measurements based on the size of cracks on the lead aprons.

Ključne besede:diploma theses, radiologic technology, veterinary clinics, veterinarians, radiation, personal protective equipment, lead aprons

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj