izpis_h1_title_alt

PRIMERJAVA KONTEJNERSKIH PRISTANIŠČ V EVROPI IN NA KITAJSKEM
ID Zrinski, Kaja (Avtor), ID Twrdy, Elen (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,66 MB)
MD5: 62BE9A2B447E8F55ECC80A95B58DA2D5

Izvleček
Na skoraj vsaki igrači, majici, okrasku ali drugem izdelku opazimo napis »Made in China«. Odkar so podjetja zaradi poceni delovne sile preselila proizvodnjo na Daljni vzhod, Kitajska iz dneva v dan postaja vse večja gospodarska sila. Enako se dogaja tudi na pomorskem trgu, saj je vse surovine ali končne produkte potrebno pripeljati in odpeljati. Ves ta proces pa gre preko pristanišč, ki so skupna točka kopnega in morja. Diplomska naloga opisuje hitro rastoča kitajska pristanišča v primerjavi z bogato zgodovinskimi evropskimi. Pred globalizacijo in prosto carinsko cono je bilo trgovanje s Kitajsko omejeno. Takrat so druge države predstavljale pomorske velesile. Da bi razumeli, kako se je vse skupaj tako obrnilo, sem opisala same začetke kontejnerja, kontejnerizacije in kontejnerskega transporta. Različni tipi pristanišč uporabljajo tudi različno pristaniško opremo, ki jo je potrebno ves čas posodabljati in slediti trendom ladij velikank. Tudi oprema je eden od dejavnikov, ki je pomemben pri odločanju ladjarja, katero pristanišče bo izbral. Opisala sem še druge dejavnike, na katere je ladjar pozoren in zaradi katerih prihaja do odstopanj med Evropskimi in Kitajskimi pristanišči. Zaradi drugačnih načinov v gradnji, opremi, vodstvu, legi, zaledju, ceni prihaja do razlik. Tudi kriza leta 2008 in Covid-19 sta prizadela posamezna območja sveta na drugačen način. Rezultat tega so večji oz. manjši pretovor, profit, priljubljenost pristanišča pri ladjarjih … Zato bo vsako pristanišče naredilo kar lahko, da ostane v igri največjih in najboljših.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Kontejner, Evropska pristanišča, Kitajska pristanišča, svetovni pretovor
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FPP - Fakulteta za pomorstvo in promet
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/RUL-120737 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:25.09.2020
Število ogledov:1028
Število prenosov:185
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:COMPARISON OF CONTAINER PORTS IN EUROPE AND CHINA
Izvleček:
On almost every toy, T-shirt, ornament or other product we notice the tag "Made in China". Since businesses moved production to the Far East due to cheap labor, China has become an increasingly powerfull economic force. The same applies in the maritime market, as all production materials or finished products need to be imported and exported. This whole process however goes through ports, which are a common point of land and sea. The dissertation describes the fast-growing Chinese ports compared to the richly historic European ones. Prior to globalization and the free customs all trading with China was restricted. At that time other countries represented naval superpowers. To understand how things turned out like so I will be describing the very beginnings of containers, containerisation, and container logistics. Different types of ports also use different port equipment, which needs to be constantly updated and follow the trends of massive ships. Equipment is also one of the most important factors when the shipowner is choosing a port. I have mentioned also other factors that the shipowner pays attention to and which lead to discrepancies between European and Chinese ports. There are a lot of differences in ports due to differences in construction, equipment, management, location, positioning and price. The crisis of 2008 and Covid-19 also has a different effect on individual areas of the world. The result is greater or lower cargo, profit and port popularity with shipowners.Therefore every single port will do what it can to stay in business of the biggest and best.

Ključne besede:Container, European ports, China Ports, world thruput

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj