izpis_h1_title_alt

Sladila v brezalkoholnih pijačah na slovenskem tržišču v letih 2017 in 2019
ID Hafner, Edvina (Avtor), ID Pravst, Igor (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,45 MB)
MD5: 11FFE32483A6CEE70CF76BB25FF2501B

Izvleček
V raziskavi smo ugotavljali, kakšen delež brezalkoholnih pijač vsebuje sladila in ali se delež pijač z dodanimi sladili povečuje. Brezalkoholne pijače v vzorcu so predstavljale vse izbrane pijače, ki so bile na razpolago v času popisa v trgovinah petih največjih trgovskih družb v Sloveniji. V raziskavo smo vključili 1043 brezalkoholnih pijač iz leta 2017 in 1221 pijač iz leta 2019. Ugotovili smo, da vsaj eno sladilo vsebuje 13,2 % pijač v 2017 in 15,5 % pijač v 2019. Delež brezalkoholnih pijač s sladili se je med letoma nekoliko povišal, a razlika ni statistično značilna. Med pijačami se je uporaba sladil najbolj povečala v kategoriji energijskih pijač. Najpogosteje uporabljena sladila v letu 2017 so bila acesulfam K, aspartam in ciklamati, leta 2019 pa je močno narastla uporaba sukraloze, ki je postala drugo najpogosteje uporabljeno sladilo. V večini brezalkoholnih pijač s sladili so bile uporabljene zmesi več sladil. Kot samostojni sladili sta se uporabljali le sukraloza in steviol glikozidi. Zaradi pogostejše uporabe sukraloze v letu 2019, se je posledično v tem letu zvišala tudi uporaba samostojnih sladil. Raziskovali smo tudi energijsko vrednost pijač in vsebnost sladkorjev v pijačah, v povezavi z uporabo sladil. Rezultati so pokazali skoraj za polovico znižano energijsko vrednost pijač pri delnem nadomeščanju sladkorjev s sladili. Ob izključnem slajenju s sladili pa je bila razlika seveda še opaznejša. Primerjava z drugimi državami je pokazala, da je ponudba brezalkoholnih pijač na slovenskem trgu precej primerljiva s tujimi trgi, smo pa opazili nekoliko manjšo zastopanost pijač z dodanimi sladili. Trenutna ponudba brezalkoholnih pijač v Sloveniji in iniciative za zniževanje sladkorjev nakazujejo, da bi bilo ponudbo možno še izboljšati, pri čemer bi se bilo iz javno-zdravstvenih razlogov smotrno osredotočili tudi na javno ozaveščanje uživanja manj sladkih pijač in ne le nadomeščanju sladkorja s sladili.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:sladila, sladkorji, vsebnost sladkorja, pijače, brezalkoholne pijače, energijske pijače, sokovi, nektarji, slovensko tržišče
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:[E. Hafner]
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/RUL-120090 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:663.8.051:664.162.8:658.8(497.4)
COBISS.SI-ID:33020163 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:16.09.2020
Število ogledov:1588
Število prenosov:281
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Sweeteners in non-alcoholic beverages on Slovenian market in 2017 and 2019
Izvleček:
The aim of research was to evaluate what proportion of non-alcoholic beverages contains sweeteners and whether the proportion of these beverages is increasing. Non-alcoholic beverages in our sample represented all selected beverages that were available at the time of sampling in the stores of five largest retailers in Slovenia. The study included 1043 non-alcoholic beverages from 2017 and 1221 non-alcoholic beverages from 2019. We found out that sweeteners were present in 13,2 % of beverages in 2017 and 15,5 % of beverages in 2019. The percentage of non-alcoholic beverages with sweeteners slightly increased between the years, but the difference is not statistically significant. The use of sweeteners increased the most in energy drinks. The most commonly used sweeteners in 2017 were acesulfame K, aspartame and cyclamates. In 2019 the use of sucralose increased significantly, which became second most used sweetener that year. Beverages with added sweeteners in most cases contained sweeteners blends. Only sucralose and steviol glycosides were used alone. Due to the increased use of sucralose in 2019, the percentage of beverages with only one sweetener also increased that year. We also researched the energy value and sugar content of beverages, in connection with the use of sweeteners. The results showed an almost half reduction in the energy value of beverages when sugars were only partially replaced with sweeteners. In beverages sweetened only with sweetener the difference was, of course, even more noticeable. A comparison with other countries showed that the offer of non-alcoholic beverages on the Slovenian market is quite comparable to foreign markets, but we observed a slightly lower representation of beverages with added sweeteners. The current offer of non-alcoholic beverages in Slovenia and initiatives for the reduction of sugars indicate, that there is still room for new products with added sweeteners. It is also important to raise public awareness on the consumption of sugary drinks and not just replacing sugar with sweeteners.

Ključne besede:sweeteners, sugars, sugar content, beverages, non-alcoholic beverages, energy drinks, juices, nectars, Slovenian market

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj