Dušik spada med glavna hranila, ki so potrebna za vzdrževanje dinamičnega ravnovesja med ribami, rastlinami in mikroorganizmi v akvaponičnem sistemu. Po vsem svetu narašča zaskrbljenost zaradi morebitnega onesnaženja okolja z odpadnimi vodami akvaponičnega in drugih sistemov, ki vsebujejo povečano vsebnost dušika. Povezovanje pridelave hidroponskih rastlin in recirkulacijske tehnologije za gojenje rib lahko poveča učinkovitost uporabe dušika in okoljsko trajnost. Študijo smo izvedli, da bi kvantitativno opredelili dušikove funkcionalne gene, ki sodelujejo pri kroženju dušika v sistemu s solato ter tilapijo. Vzorčili smo različne dele akvaponičnega sistema, vključno z biofiltrom, bazenom za ribe, hidroponskim zbiralnikom, hidroponsko mizo, ribjimi iztrebki, svežim blatom, odpadnim blatom ter koreninami. Številčnost genov dušika smo analizirali s kvantifikacijo gena 16S rRNA z uporabo molekularne tehnike kvantitativne verižne reakcije s polimerazo. Analizirani procesi so bili nitrifikacija in komamoks (geni bakterij in arhej amoA, hao, nxrB), denitrifikacija (narG, napA, nirS, nirK, norB, nosZ), DNRA (nrfA), fiksacija dušika (nifH) in anamoks (hzs, hzo). Potencialni geni dušikovih bakterij in arhej so se med vzorci razlikovali. Analiza dušikovih genov je razkrila veliko raznolikost in prevlado bakterijskih združb. Na osnovi korelacijske analize je nitrifikacijo najbolje razložiti s številčnostjo gena amoA bakterij in arhej ter NH4+-N, medtem ko denitrifikacijo neposredno z geni nirS, nirK, nosZ in norB ter NO3--N. Z identifikacijo funkcionalnih genov, ki sodelujejo pri kroženju dušika lahko razložimo procese mikrobnih združb s povezanimi okoljskimi parametri v akvaponiki, vendar pa bi bila potrebna podrobna analiza napovedi ravni onesnaženosti okolja ter delovanja akvaponičnega sistema.
|