Vaš brskalnik ne omogoča JavaScript!
JavaScript je nujen za pravilno delovanje teh spletnih strani. Omogočite JavaScript ali pa uporabite sodobnejši brskalnik.
Repozitorij Univerze v Ljubljani
Nacionalni portal odprte znanosti
Odprta znanost
DiKUL
slv
|
eng
Iskanje
Brskanje
Novo v RUL
Kaj je RUL
V številkah
Pomoč
Prijava
Podrobno
Mavrične utopije: Tatovi podob kot primer gledališča nelagodja
ID
Radi Buh, Maša
(
Avtor
),
ID
Toporišič, Tomaž
(
Mentor
)
Več o mentorju...
PDF - Predstavitvena datoteka,
prenos
(630,08 KB)
MD5: 850129033EC9B9819C2F9DABC3AAD056
Galerija slik
Izvleček
Queerovske tematike so v slovenskih uprizoritvenih praksah spregledano in marginalizirano področje, ki se v največji meri udejanja na področju neodvisne in alternativne scene, a v celoti gledano uprizoritve o omenjenih temah le govorijo, le malokrat pa jih prakticirajo. Ena svetlih izjem je tehnoburleska Tatovi podob v produkciji Zavoda Emanat, ki je osrednji fokus diplomske naloge. V njej raziskujemo možne pojavnosti queer dramaturgij ali gledališča nelagodja, predlaganega prevoda angleškega termina. Gledališče nelagodja so tiste uprizoritve, ki preizprašujejo in presegajo normativne prakse lokalnih in globalnih scenskih umetnosti ter razmišljajo o potencialnih prihodnostih, pri čemer izražajo tudi kritiko obstoječega sistema in premišljujejo razmerja moči, ki so na delu ne le v polju uprizoritvenih umetnosti, temveč tudi v družbi. Nelagodje v tem terminu je večplastno, s čimer sledi premisam queer teorije, ki poudarjajo nedoločljivosti, izmuzljivost in nasprotovanje preprostim kategorizacijam. Vse to zaznamuje tudi Tatove podob, ki se tako na samem produkcijskem nivoju, v svoji mozaični dramaturgiji, v družbenokritičnih vsebinah, v kraji in reapropriaciji podob popularne kulture izogibajo kakršni koli zafiksiranosti – so utelešenje queer disidentitet. In nenazadnje, Tatovi podob kot gledališče nelagodja ponujajo neprecenljive trenutke utopijskih performativov, kjer se za hipec razkrivajo neštete potencialnosti utopije, ki jo uprizarjajo.
Jezik:
Slovenski jezik
Ključne besede:
queer teorija
,
gledališče nelagodja
,
Tatovi podob
,
LGBTQ+
,
uprizoritvene umetnosti
,
utopija
,
tehnoburleska
Vrsta gradiva:
Diplomsko delo/naloga
Organizacija:
FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:
2020
PID:
20.500.12556/RUL-118633
Datum objave v RUL:
29.08.2020
Število ogledov:
2512
Število prenosov:
189
Metapodatki:
Citiraj gradivo
Navadno besedilo
BibTeX
EndNote XML
EndNote/Refer
RIS
ABNT
ACM Ref
AMA
APA
Chicago 17th Author-Date
Harvard
IEEE
ISO 690
MLA
Vancouver
:
RADI BUH, Maša, 2020,
Mavrične utopije: Tatovi podob kot primer gledališča nelagodja
[na spletu]. Diplomsko delo. [Dostopano 21 april 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=118633
Kopiraj citat
Objavi na:
Sekundarni jezik
Jezik:
Angleški jezik
Naslov:
Rainbow Utopias: Image Snatchers as an example of queer dramaturgies
Izvleček:
Queer themes, an overlooked and marginalized area of Slovene performing arts, mostly appear on independent and alternative scene. On the whole, these topics mainly remain discussed and it is rare to stumble upon a material manifestation of their ideas. One of the exceptions are Image Snatchers, a technoburlesque, produced by Emanat, which takes the spotlight of this bachelor’s thesis. It serves as a playground for exploring the term queer dramaturgies or theatre of unease, the second one a proposed Slovene transaltion. Theatre of unease envelops those performances which question and go beyond the normative practices of local and global performing arts. Imagining potential futures, they offer a critique of the existing social systems and point out the failures of power relations that are currently in place not only in the field of performing arts but also in wider society. Unease in the Slovene equivalent of queer dramaturgies has multiple meanings as it follows the premises of queer theory which emphasizes the resistance to categorization and definiteveness. All of this is also true for Image Snatchers; they embody the idea of queer disidentities on multiple levels – from production structures, mozaic dramaturgies and thought provoking content to the acts of stealing and reappropriating pieces of popular culture. And finally, Image Snatchers as theatre of unease or queer dramaturgies constitute precious moments of utopian performatives, short spaces of time where all potentialities of erformed utopia are revealed.
Ključne besede:
queer theory
,
theatre of unease
,
Image Snatchers
,
LGBTQ+
,
performing arts
,
utopia
,
technoburlesque
Podobna dela
Podobna dela v RUL:
Napovedovanje stopnje interakcij z oglasi
WebAssembly
Polinomsko razpoznavanje praštevil
Največji pretok po omrežju
Problem 1-Steinerjevega drevesa
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:
Ni podobnih del
Nazaj