V tem magistrskem delu predstavljamo standardni model Sončevih bliščev oz. izbruhov in enega od možnih načinov testiranja njegove veljavnosti z analizo radijskih podatkov Sonca, ki so bili izmerjeni s Tržaškim Sončnim radijskim sistemom (TSRS) v bližini Trsta v Italiji. Pregled podatkov sledi seznamu dogodkov s Sončevimi energetskimi delci (SEP), ki so imeli za izvor Sončeve blišče med letoma 1996 in 2016. Opazovali smo lastnosti -- natančneje čas vrhov v 6 radijskih in 2 rentgenskih frekvencah -- značilne za izbruhe, ki jih povzroči blišč, ki sledi standardnemu modelu. Pri večini opazovanih dogodkov se časovna pojavnost vrhov dobro sklada s pričakovano časovno sekvenco pojavljanja vrhov v standardnem modelu izbruhov. Poleg teh pa smo identificirali tudi mnogo izjem tega pravila in kompleksnih dogodkov, ki jih bo treba še podrobneje preučiti. Dogodke smo nato združili in naredili statistiko časovnih zamikov med radijskimi in rentgenskimi vrhovi. Metoda je primerljiva s pristopom drugih raziskovalnih skupin. Tudi naši rezultati se dobro ujemajo s tistimi iz literature. V naslednjem koraku smo preverili, za koliko dogodkov SEP je TSRS izmeril radijski izbruh. Hoteli smo dokazati zanesljivost našega sistema pri prepoznavanju potencialno nevarnih Sončevih dogodkov in identificirali štiri take dogodke. Na koncu smo opisali še eno lastnost podatkov iz TSRS, ki bi lahko bila znanilec za večje Sončeve blišče in jo bo potrebno potrditi ali ovreči šele z dodatno analizo v prihodnosti. Med potekom dela za to magistrsko nalogo smo avtor naloge in kolegi začeli s projektom izgradnje poskusnega radijskega teleskopa. Krajši opis tega teleskopa se nahaja v zaključkih kot dodatek tej magistrski nalogi.
|