Proučevali smo konceptualne in finančne možnosti za uvedbo načrta za zasebno gozdno posest (NGP) v zasnovo gozdarskega načrtovanja v Sloveniji. Na podlagi v letih 2009 % 2015 izvedenih osebno vodenih in telefonskih anketiranj lastnikov zasebnih gozdov smo 1) s pomočjo strukturnega modeliranja proučevali, kako lastniki (n = 754) razumejo gospodarjenje z gozdovi in gospodarnost; 2) proučevali načine njihovega odločanja (n = 374) pri upravljanju posesti uporabljajoč inovativen verjetnostni pristop ter dopolnjen postopek za zaznavo in odpravo sistematične napake v odgovorih zaradi odzivnih slogov anketirancev; 3) s pomočjo Heckmanovega ekonometričnega modela analizirali pripravljenost lastnikov (n = 510) za plačilo za NGP in vplivne dejavnike; 4) analizirali zadovoljstvo lastnikov (n = 11) s testnimi NGP. Ugotovili smo: 1) da lastniki ne nasprotujejo učinkovitejšemu gospodarjenju, saj med njihovim razumevanjem gospodarjenja in razlogi za negospodarjenje ni znatnih korelacij; 2) tisti z več cilji gospodarjenja, ki se odločajo predsem glede na uporabno vrednost gozda, so možni kandidati za NGP; 3) da so lastniki pripravljeni plačati za NGP, soudeležba pri plačilu lahko znatno zmanjša javne izdatke za gozdarsko načrtovanje; 4) da so bile slabosti testnih NGP prepodrobnost, neprilogodljivost in nezadostno upoštevanje ciljev lastnikov. Zaključujemo, da lastniki podpirajo NGP konceptualno in finančno. V priporočilih opozarjamo na raznolikost lastnikov in potrebo po sodobnih pristopih, ki upoštevajo negotovost pri proučevanju lastnikov in načrtovanju.
|
