Eno pomembnejših vprašanj znanosti, tako v zgodovini kot tudi danes, je ravno vprašanje zavesti; kje nastane zavest, kateri možganski korelati sodelujejo pri produkciji zavesti. S temi vprašanji so se ukvarjali veliki filozofi v preteklosti; prav tako se že desetletja znanstveniki
ukvarjajo z vprašanjem zavesti znotraj področij nevroznanosti. Raziskuje se, kateri možganski korelati so odgovorni za zavest. Znanje s področja nevroznanosti je strmo naraščalo v zadnjih stoletjih, s tem pa je prav tako naraščalo iskanje nevroloških korelatov zavesti. Raziskovalci so skozi zgodovino iskali enoten center, ki naj bi bil glavni ključ za doživljanje zavesti. Znani psiholog William James je eden izmed prvih znanstvenikov, ki je trdil, da je v produkcijo zavesti vpletenih več delov človeških možganov, ki skupaj producirajo zavest človeka. Danes se skozi najrazličnejše študije to tudi
potrjuje, saj vse več empiričnih dokazov nakazuje ravno to, da pri produkciji zavesti sodeluje
več predelov skupaj, seveda so nekateri pomembnejši od drugih. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej raziščemo zgodovino nevroznanosti in potipamo časovnico področja nevroznanosti, predstavimo mnenja in dognanja znanstvenikov skozi zgodovino pa vse do danes. Nato se v prvem delu s pomočjo pregledane literature posvetimo
razlagi pojma zavesti ter problemu duha in telesa. Osrednji del magistrskega dela predstavlja izvedena empirična študija, s pomočjo katere smo raziskovali vizualno zavest pri otrocih s sindromom ADHD. Teoretični del zavzema tudi opis sindroma ADHD, tako z vidika psihologije kot nevroznanosti. Na koncu teoretičnega dela magistrske naloge pa se posvetimo opisu nevroloških korelatov vizualne zavesti, ki je prav tako glavna tema našega raziskovalnega projekta. Empiričnemu delu naloge sledi prezentacija in statistična obdelava podatkov, ki so bili
pridobljeni skozi študijo, kjer smo s pomočjo empiričnih dokazil preučevali pojav vizualne zavesti pri otrocih s sindromom ADHD. V naši eksperimentalni študiji testiramo vizualno zavest s pomočjo eksperimentalne paradigme, ki jo je razvil glavni mentor tega magistrskega dela, profesor dr. Zoltán Nadasdy s sodelavci. Eksperimentalna naloga, ki so jo reševali naši udeleženci, je vključevala vizualno integracijo slikovnih fragmentov, predstavljenih na
računalniškem zaslonu. Zadnji del magistrske naloge prinaša statistično analizo, prezentacijo grafov rezultatov izvedene študije, zaključimo pa z diskusijo.
|