Hidrogeološke razmere v porečjih Draščice, Želimeljščice in na območju Iškega vršaja

Kovač, Erazem (avtor), Brenčič, Mihael (mentor), Lapanje, Andrej (komentor)

Namen magistrskega dela je opredeliti in dopolniti slike geoloških razmer na območju Iškega vršaja ter porečijh Smoligojnika, Draščice in Želimeljščice na jugovzhodnem robu Ljubljanskega barja, hkrati pa podati interpretacijo hidrogeoloških razmer na območju. Iški vršaj ter porečja Smoligojnika, Draščice in Želimeljščice se nahajajo na južnem robu Ljubljanskega barja. Območje prečijo prelomi s smerjo SSZ-JJV, kamnine na območju pa so permokarbonske starosti, spodnje triasne, karnijske in norijsko-retijske starosti. Zlasti na območju Iškega vršaja prevladujejo vršajni in barjanski sedimenti kvartarne starosti z izrazitim kontrastom v hidravlični prepustnosti, ki se v smeri proti severu debelijo. Na kartiranem območju porečij/potočij Smoligojnika, Draščice in Želimeljščice je bilo popisanih 69 izvirov, v kartiranem območju Iškega vršaja pa 53. Elektroprevodnost in razpon izmerjenih vrednosti sta na območju Iškega vršaja večinoma vezana na onesnaževala, na območju porečij/potočij Draščice in Želimeljščice se medtem vrednosti elektroprevodnosti gibajo v odvisnosti od prisotnih litoloških členov. Vrednosti pH so slabo korelirane z ostalimi merjenimi parametri na obeh območjih. Temperatura vode na izvirih je v večini primerov odvisna od osončenosti mikrolokacije. Za območje Želimeljščice, Draščice in Smoligojnika je značilen precej razpršen tok podzemne vode in povezanost s prelomnimi strukturami. Geomorfološka razvodnica in razvodnica podzemne vode na tem območju nista skladni. Hidrogeološke enote so se izkazale kot neposredno vezane na litologijo, kot najbolj izdatna geološka člena pa se pojavljajo skitske kamnine in norijsko-retijske kamnine. Obstoječe klasifikacije in razlage nastanka barjanskih oken niso ustrezne in se v več primerih izključujejo. Zato je predlagan enoten mehanizem nastanka barjanskih oken, ki je vezan na sedimentološko heterogenost ter stratifikacijo, ne pa na potencialne prelome znotraj sedimentov, kontakt vršajnih in barjanskih sedimentov ali na skrite dotoke vode iz kraško-razpoklinskega vodonosnika v matični podlagi.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: Vršaj Iške, porečja Draščice, Želimeljščice, Smoligojnika, hidrogeološko kartiranje, hidrodinamika, tok podzemne vode, klasifikacija izvirov, barjanska okna.
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Organizacija: NTF - Naravoslovnotehniška fakulteta
• Leto izida: 2019
• PID: 20.500.12556/RUL-113048
• COBISS.SI-ID: 1531742
• Datum objave v RUL: 30.11.2019

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Hydrogeological conditions in Draščica catchment, Želimeljščica catchment, and Iška aluvial fan

Izvleček

Purpose of this master thesis is to define the geological setting and complement the existing state of research of the Iška alluvial fan area and catchment areas of Smoligojnik, Draščica and Želimeljščica at the south-east part of the Ljubljansko barje. At the same time the purpose is also to give the interpretation of the hydrogeological setting of the aforementioned areas. Iška alluvial fan and the Smoligojnik, Draščica and studied area of Želimeljščica catchments are located at the southern part of Ljubljansko barje. Structural faults with NNW-SSE direction are present at the area. Rocks that are present at the area are of Permian-Carboniferous, Lower Triassic, Carnian and Norian-Rhaetian eras. Iška alluvial fan and the marhes of Ljubljansko barje sediments are represented by Quaternary era with distictinct contrast in hydraulic permeability. In the area of Smoligojnik, Draščica and Želimeljščica catchments 69 springs were mapped whereas in the area of Iška alluvial fan 53 were mapped. Electrical conductivity and the range of measured values in the Iška area are mostly linked to contamination, whereas at the aforementioned catchments the conductivity is linked to present lithology. Correlation between pH and other measured parameters is low. Temperature of the water at the springs is linked to sun exposure of the microlocation. Želimeljščica, Draščica and Smoligojnik catchment is characterised by dispersed groundwater flow, which is in larger scale affected by structural faults. Geomorphological watershed and underground watershed differ one from another in the area. Hydrogeological units are directly linked to lithology, whereas the skitian and norian-rhaetian rocks are the one that have the highest amount of springs. Existing classifications and the explanations of the »barjanska okna« spring formation are not suitable and are in multiple cases mutually exclusive. The proposed explanation of »barjanska okna« springs formation is linked to sedimentological heterogeneity and stratification rather than potential faults within sediments, alluvial and marshal sediments contact or hidden groundwater inflows from bedrock.

• Ključne besede: Iška alluvial fan, Draščica, Želimeljščica, Smoligojnik catchments, hydrogeological mapping, hydrodinamics, groundwater flow, spring classification, »barjanska okna« springs.