izpis_h1_title_alt

Prepoznavanje gibalne nespretnosti v predšolskem obdobju s pomočjo malega vprašalnika koordinacije in testa ABC-2
ID Šubic, Laura (Avtor), ID Filipčič, Tjaša (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/6010/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Otroci v predšolskem obdobju preko gibanja spoznavajo sebe in svet. Večina otrok z gibanjem nima težav, pri nekaterih pa lahko že zgodaj opazimo nespretnost pri gibanju. Otrok je celostno bitje, zato tudi gibalna nespretnost posega na vsa področja njegovega delovanja. V zgodnjem razvojnem obdobju so možgani v procesu intenzivnega zorenja in so najbolj dovzetni za učenje. Zato je pomembno, da težave pri gibanju zgodaj prepoznamo. Z ustreznimi pristopi jih lahko omilimo in otroku omogočimo višjo kvaliteto življenja. Gibalna nespretnost je včasih poimenovana tudi »skrita motnja« in lahko ostane spregledana. Večina raziskav in merskih pripomočkov za prepoznavanje gibalne nespretnosti je narejenih na otrocih v poznem predšolskem obdobju. Namen magistrskega dela je bil obogatiti nabor preverjenih merskih pripomočkov za prepoznavanje gibalne nespretnosti tudi v zgodnjem predšolskem obdobju in prispevati k izboljšanju specialno-pedagoške prakse na tem področju. Zato smo prevedli in v našem prostoru prvič preizkusili Mali vprašalnik razvojne motnje koordinacije, ki omogoča prepoznavanje gibalne nespretnosti od treh let naprej. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo uporabili kvantitativen raziskovalni pristop, pri čemer smo uporabili Mali vprašalnik razvojne motnje koordinacije in test ABC-2 gibanja. Z Malim vprašalnikom razvojne motnje koordinacije smo ugotovili 40 % pojavnost gibalne nespretnosti v vzorcu, s testom ABC-2 gibanja pa 19 % pojavnost. Od otrok, ki so bili s testom ABC-2 gibanja prepoznani kot gibalno nespretni, je Mali vprašalnik razvojne motnje koordinacije prepoznal 50 % otrok. Ugotovili smo tudi, da so imeli gibalno nespretni otroci največ težav pri ciljanju, lovljenju in aktivnostih, ki so zahtevale spretnosti rok. Nazadnje smo podali smernice za razvoj gibalnih sposobnosti in spretnosti otrok.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:gibalna nespretnost
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-111427 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:12612169 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.10.2019
Število ogledov:1013
Število prenosov:179
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Detection of motor clumsiness in preschool children with the little developmental coordination disorder questionnaire and the movement ABC-2 test
Izvleček:
During the preschool period, children become cognizant of themselves and the world through movement. Most children have no problems with movement, but in some we may notice clumsiness in movement early on. With the child being an integral being, motor clumsiness affects all areas of his or her activity. During the early developmental period, the brain is in the process of intense maturation and is most susceptible to learning. It is therefore important to identify movement problems early. With an appropriate approach, problems can be mitigated, giving the child a higher quality of life. Motor clumsiness is sometimes referred to as a "hidden disorder" and is easily overlooked. Most research and measuring aids for identifying movement clumsiness focus on children in the late preschool years. The purpose of the master's thesis was to expand the set of the tested measuring aids for the identification of motor clumsiness in the early preschool period and to contribute to the improvement of special-educational practice in this field. Thus, the Little Developmental Coordination Disorder Questionnaire, allowing the identification of motor clumsiness from the age of three onwards, was translated and tested for the first time in our country. In the research part of the master's thesis, a quantitative research approach with the Little Developmental Coordination Disorder Questionnaire and the MABC-2 test was used. With the Little Developmental Disorder Questionnaire, we found a 40 % incidence of motor clumsiness in the sample; with the MABC-2 test, the incidence was 19 %. Among the children who were identified as physically clumsy by the MABC-2 movement test, the Little Developmental Coordination Disorder Questionnaire recognized 50%. We also found that the children with motor clumsiness had most difficulties with targeting, hunting, and activities requiring hand skills. Finally, we provided guidelines for the development of children's motor skills.

Ključne besede:motor clumsiness

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj