Doktorska disertacija obravnava raziskave meroslovne sledljivosti meritev pretoka plinov do mednarodnega sistema enot (SI), s poudarkom na nerešenih problemih v praksi. Razdeljena je v podpodročja glede na specifiko problemov pri realnih namestitvah merilnikov pretoka plina v merilni sistem, s ciljem zagotoviti popolnost in sledljivost merilnih rezultatov in kalibracijskih certifikatov. Značilnost merilne sledljivosti je, da ima dobro znano zgodovino kalibracij z
nepretrgano verigo na višje hierarhične nivoje vse do definicije osnovnih enot merskega sistema SI. Pri posamezni kalibraciji merilna negotovost ne more biti manjša od merilne negotovosti referenčnega merila, torej se s prenosam na nižje nivoje merilna negotovost povečuje. Poglavitni cilj je zagotoviti popolne in točne merilne rezultate, ko merilniki pretoka plinov delujejo v realnih pogojih. Zaradi razlik med instalacijo merila pri kalibraciji ter pri nadaljni rabi, je običajno potrebno k rezultatom iz kalibracijskega certifikata dodati nadaljne korekcije in dodatne prispevke k merilni negotovosti. Kadar so viri negotovosti dobro poznani, razumljivi in nadzorovani, se lahko obravnavajo kot popravki, s čimer se zmanjša skupna merilna negotovost naprave za merjenje pretoka. Opravljene so bile obsežne raziskave, ki omogočajo zanesljivejšo odločitev o tem, kako v posameznih primerih obravnavati merilno negotovost, ki je bila določena kot kvantitativni parameter v času kalibracije merilnika pretoka v kalibracijskem laboratoriju, da jo je možno razširiti v ustrezno kvalitativno izjavo o merilni negotovosti, ko merilnik deluje v realnem okolju.
Podana je kritična obravnava različnih možnostih kalibracijskih sistemov in njihovih zmogljivosti kot tudi zmogljivosti merilnikov na eni strani, ter meroslovnih zahtevah na drugi strani, nato pa so podani novi prispevki, sklepi in priporočila. V zvezi s tem je bil cilj raziskav opredelitev in ovrednotenje vprašanj sledljivosti v realnih pogojih pri meritvah pretoka plina, ki se izvajajo v
kompleksnih distribucijskih sistemih, z vidika specifičnih dodatnih virov merilne negotovosti zaradi same instalacije merila. Kontinuirane raziskave vseh pomembnih virov merilne negotovosti so potrebne, da se omogoči boljši vpogled v številne dejavnike, ki vplivajo na merilni proces, kar vodi do povečane in bolj realistične ocene merilne negotovosti. Koncept negotovosti merilnega rezultata, ki temelji samo na teoretični obravnavi, v nekaterih primerih ni zadosten. Zaradi tega meritve v realnih razmerah ne morejo doseči merilne negotovosti, ki so opredeljene s pisnimi
standardi, in so v resnici veliko višje. Nujno je, da se ocena vseh prispevkov, ki vplivajo na rezultate meritev, pravilno izvede. Ti prispevki so včasih zanemarjeni ali napačno interpretirani, kar vodi do napačne interpretacije rezultatov meritev, zlasti v realnih merilnih pogojih. To posledično vodi do napačnih odločitev. Nepotrebna precenitev merilne negotovosti lahko znatno poveča stroške nakupa celotnega merilnega sistema in kontrole ob dobavi, saj se možnost za
identifikacijo neustreznosti povečuje. Na drugi strani lahko podcenjevanje merilne negotovosti povzroči neupravičeno zaupanje v dobljene rezultate, kar ima v izjemnih primerih lahko tudi uničujoče posledice. Zato je precenjevanje merilne negotovosti zaradi pomanjkanja znanja prav tako problematično kot podcenjevanje merilne negotovosti. Z ustrezno analizo zahtev po merilni negotovosti ter samega merilnega procesa je možno zmanjšati število nerešenih problemov glede sledljivosti merilnih rezultatov pretoka plina v realnih razmerah. Številni mednarodni normativni dokumenti in standardi že določajo merilne postopke in podajajo vodila za določanje sledljivosti meritev, analizo in vrednotenje merilne negotovosti ter kalibracijo meril pretoka plinov na mestu
uporabe. Klub temu so še vedno možne znatne izboljšave teh vodil, za to pa so potrebne obširne dodatne raziskave delovanja meril v realnih aplikacijah, tako z vidika znanstvenega in industrijskega meroslovja, kot tudi zakonskih meroslovnih vidikov. Da bi prepoznali in obvladali čim več virov negotovosti, so bili eksperimenti v okviru te disertacije izvedeni v visoko zmogljivem laboratoriju. To pomeni zelo visoko kakovost merilnih rezultatov ter kompleksnost izvedbe in s tem precej drage inštalacije. Pomembno je vedeti, da je treba pri vsakem posameznem
primeru upoštevati dodatne vire negotovosti, ki izhajajo iz slabe namestitve in uporabe različnih tipov merilnikov. Predmet disertacije in raziskav je, kako pravilno ovrednotiti merilne rezultate,
izvedene z merilniki pretoka plina, glede na kalibracije z različnimi metodami, zakonske zahteve, tehnologijo, instrumente, vrste plina in pogoje pretoka, kot tudi z vidika dinamičnega obsega in odziva. Specifični nerešeni problemi merjenja pretoka v zvezi s sledljivostjo do SI sistema so, glede na ugotovljeno poreklo, predstavljeni v treh poglavjih.
|