Alcune particolarità della traduzione slovena del fumetto italiano Alan Ford / Nekaj posebnosti slovenskega prevoda italijanskega stripa Alan Ford

Pugelj, Anja (avtor), Ožbot Currie, Martina (mentor)

Magistrska naloga Nekaj posebnosti slovenskega prevoda italijanskega stripa Alan Ford obravnava tematiko prevajanja stripov. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, spletna izdaja, geslo »strip«) opredeljuje strip kot zgodbo, prikazano »z zaporedjem slik in z besedilom navadno v oblačkih«. Sprva je t. i. deveta umetnost veljala za trivialno, a kaj kmalu so strokovnjaki v njem začeli prepoznavati mnoge posebnosti in vrednosti. Prav te je moč zaznati tudi ob branju delov stripovske vohunske serije o Alanu Fordu in ekipi T.N.T. in z vidika soočanja se z nekaterimi kulturnimi, jezikovnimi in tehničnimi posebnosti ter izbora prevajalskih vsebin, se te začuti tudi v prevedeni verziji v slovenščino. V uvodnem delu magistrskega dela so predstavljeni razlogi za izbor teme, cilji, hipoteze in metodologija. Raziskovalno vprašanje, na katerem temelji celotna magistrska naloga, se glasi: »Je lahko strip uspešno preveden, torej skladno z ciljnim jezikom in kulturo, samo z vpeljevanjem kulturnih, jezikovnih in tehničnih sprememb, tako na lingvistični kot na vizualni ravni, ali bi lahko deloval tudi brez njih?« Iz tega vprašanja sledijo tudi sledeče hipoteze: 1. Na lingvistični ravni besedila je obvezna uporaba različnih prevajalskih strategij za prevod, ki je skladen s ciljnim jezikom. 2. Z obzirom, da gre za stripovsko serijo, ki se odvija v drugi državi (v Združenih državah Amerike), se slovenskemu prevajalcu ni potrebno spopasti z veliko kulturnimi težavami. Teh bi bilo verjetno več, če bi bil kraj dogajanja junakov država začetne kulture (Italija). 3. Ker se navadno prevaja zgolj jezikovni del, v prevodu ni zaznati sprememb risb ali oblačkov, ne glede na to, da je vizualni del stripa zelo odvisen od besedila. Raziskava, ki je empirično-analitičnega tipa, je potekala po sledečem zaporedju: pregled raziskav, člankov in drugega gradiva ter njihovo preučevanje; oblikovanje teoretskega, opisnega dela magistrske naloge; analiza stripa Ekipa T.N.T. v italijanskem in slovenskem jeziku ter izbor primerov; oblikovanje praktičnega, empiričnega dela magistrske naloge ter podajanje zaključnih ugotovitev. V teoretičnem opisnem delu naloge je najprej podana opredelitev stripa kot literarne vrste, prav tako pa so tudi predstavljene njegove različne definicije in poimenovanja, vizualne ter verbalne posebnosti in njegov razvoj skozi čas. Drugi del teoretičnega poglavja je namenjen prevajanju in še posebno prevajanju stripov. Prevod, oziroma »traductio« v latinščini, pomeni prenašanje z ene strani na drugo, zato je prevajalec iz tega razloga za mnoge v metaforičnem smislu personifikacija mostu, ki povezuje med sabo dve različni strani oz. kulturi in s tem dva različna jezika. Med strokovnjaki s prevajalskega področja v zadnjem obdobju prevladuje dejstvo, da prevajalec ne prevajala vsake besede posamezno, ampak prevajala sporočilo kot celoto. Prav to pa je izrednega pomena tudi pri prevajanju stripov, kjer besedilo in s tem tudi njegova vsebina delujeta v simbiozi z risbo oz. vizualnim delom pasic. Prevajalci stripov se morajo spopasti z različnimi težavami, kot so: humor, poseben jezik in besedišče, besedne igre, posnemovalne besede in nenazadnje tudi točno določen prostor za besedilo znotraj risbe in oblačka. Iz tega razloga so strokovnjaki, kot Rota, Celotti, Valero Garcés in Kaindl, razvili različne prevajalske strategije, katerih se prevajalci radi poslužujejo. Predzadnji del opisnega poglavja pa je posvečen sami seriji stripov o Alanu Fordu in ekipi T.N.T. tako v italijanski izdaji in pa kasnejšem prevodu v slovenščino. Lucciano Secchi (Max Bunker) in Roberto Raviola (Magnus) sta v začetku sedemdesetih let združila moči in oblikovala satirično serijo stripov, ki je pot do slovenskih bralcev našla najprej preko hrvaškega prevoda Nenada Brxya za čas bivše Jugoslavije in nato še v devetdesetih letih preko slovenskega prevoda Branka Gradišnika. Prav slednjemu je na koncu tega drugega poglavja tudi prepuščena beseda. S pomočjo članka, ki ga je Branko Gradišnik napisal in izdal v 25. prevajalskem zborniku je predstavljen njegov pogled na prevajanje stripov, kot tudi nekaj dejstev o njegovem prevodu Alana Forda. V empiričnem praktičnem delu magistrske naloge so predstavljeni konkretni primeri, ki so opremljeni z analizo in razlago. Namen tega poglavja ni grajati ali hvaliti delo prevajalca, ampak predstaviti težave, s katerimi se je moral soočiti, in odločitve, postopke in cilje, ki jih je pri svojem delu izbral. Primeri so razdeljeni na podpoglavja, ki se delijo na: jezikovne, kulturne in tehnične težave ter prevajalske strategije, ki služijo za njihovo premostitev; posebnosti posnemovalnih besed; in vpliv konteksta in vizualnega dela na samo prevajanje. V zadnjem delu pa so prikazani primeri pasic, za katere obstajajo dve verziji slovenskega prevoda in prav ti prikazujejo, kako se lahko prevajalske strategije, kot tudi cilji in odločitve spreminjajo skozi čas. V zaključku so povzete splošne ugotovitve in predstavljeni rezultati začetnih hipotez. Odgovor na začetno raziskovalno vprašanje, ali je lahko strip uspešno preveden samo z vpeljevanjem različnih sprememb, je pritrdilen, saj so prat te nujne v vseh aspektih. Prav tako ima pozitiven rezultat prva hipoteza, ki pravi, da je na jezikovni ravni obvezna uporaba različnih prevajalskih strategij za prevod, ki bo skladen s ciljnim jezikom, saj obstaja mnogo besednih izrazov in besednih iger, ki jih ne moremo neposredno prevesti, ampak jih moramo prilagodi ciljnemu jeziku. Nasproten je rezultat druge hipoteze, ki trdi, da se slovenskemu prevajalcu ne bo potrebno spopasti z veliko kulturnimi težavami, saj gre za stripovsko serijo, ki se odvija v Združenih državah Amerike in ne v Italiji (torej je že v izhodiščni verziji prisotno tuje kulturno okolje). V pasicah je prisoten humor in mnoge posnemovalne besede, ki so vezane specifično na italijansko kulturo in so brezpredmetne za slovenske bralce, kot tudi razni izrazi, zgodovinsko in geografsko zaznamovali, intertekstualni vložki, idiomatske formule ter specifična poimenovanja. Tudi tretja hipoteza ni potrjena, saj se zaradi napisov, posnemovalnih besed in tudi same kvantitete jezikovnih elementov v nekaterih predmetih spreminja risba, kot tudi oblika in velikost oblačkov. Ostalo je neraziskanih še veliko aspektov, ki služijo kot vzpodbuda za nadaljnje raziskave na področju prevajanja stripov.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: Alan Ford, strip, prevajanje, prevajalske težave, prevajalske strategije
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Leto izida: 2019
• PID: 20.500.12556/RUL-106530
• Datum objave v RUL: 02.03.2019

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Some Peculiarities of Slovenian Translation of an Italian Comic Alan Ford

Izvleček

Alan Ford is an Italian comic which was designed by Lucciano Secchi (Max Bunker) and Roberto Raviola (Magnus) in the seventies. After two decades, in the nineties, the describing the adventures of a group of secret agents reached the Slovenian audience in translations by Branko Gradišnik. He as well as other comic translators in general has had to deal with different special cases such as linguistic, cultural, technical and other to be able to deliver a comic in tune with the Slovenian language and culture to Slovenian to the readers. Some of the cases are presented in this master’s degree with the purpose of showing the importance of certain translation strategies in the translation of comics. This paper is divided into two main parts. The first, descriptive part presents a comic as a literary genre and its characteristics, includes translation as a literary phenomenon and focuses more specifically on the translation of comics and it also delivers a description of the comic Alan Ford in the Italian and Slovenian version. The second, empirical part on the other hand, includes the presentation and the analysis of examples divided for the difficulties by language, culture and design. Furthermore, it shows examples of onomatopoeias and how personal translation choices can change over time.

• Ključne besede: Alan Ford, comic, translation, translation difficulties, translation strategies