V doktorskem delu sem predstavil prednost uporabe parov enako nabitih leptonov v končnem stanju za iskanje procesov nove fizike s trki protonov z detektorjem ATLAS na LHC-ju. Podatki, uporabljeni v analizi, so bili zajeti med letoma 2015 in 2016 pri težiščni energiji 13 TeV in ustrezajo integrirani luminoznosti $36.1$ $\mathrm{fb}^{-1}$. Za oceno ozadnja procesov Standardnega modela, ki tvori pare enako nabitih leptonov, sem izpeljal metode, ki temeljijo na podatkih (ang. data-driven). Te metode so uporabljene do transverzalne gibalne količine leptonov vse do pT ~ 1 TeV. Rezultate smo interpretirali v okviru teorije levo-desne simetrije (ang. Left-Right Symmetry Model), specifično z iskanjem Higgsovega bozona z nabojem $\pm2$ ($H^{\pm\pm}$), težkih nevtrinov ($N_{\mathrm{R}}$) in težkih umeritvenih vektorskih bozonov ($W_{\mathrm{R}}$). S statistično obdelavo podatkov nismo opazili nobene sledi novih delcev. Posledično smo izpeljali spodnjo mejo za sipalni presek nastanka para bozonov $H^{\pm\pm}$ ($pp \to H^{++} H^{--}$) in za sipalni presek Keung-Senjanovi\'cevega procesa ($pp \to \ell N_{\mathrm{R}} \to \ell \ell W_{\mathrm{R}} \to \ell \ell j j$). Izpeljane spodnje meje so najstrožje do sedaj, poleg tega pa je predstavljena še nova metoda za karakterizacijo verjetnosti, da je naboj elektrona narobe rekonstruiran, ki je bila prvič uporabljena za analizo ATLAS-ovih podatkov v tem doktorskem delu.
|
