Restorativna pravičnost kot način zmanjševanja povratništva

Bobek, Nika (avtor), Šugman Stubbs, Katja (mentor)

Restorativna pravičnost je nastala kot odziv na kritike, da sodobni kazenskopravni sistem povsem zanemarja potrebe in vlogo žrtve. Trdi, da bi žrtve morale imeti priložnost izraziti svoje potrebe in sodelovati pri reševanju nastalega konflikta. Zahteva, da storilci sprejmejo odgovornost za svoje ravnanje ter razumejo vpliv, ki jih ima kaznivo dejanje na žrtev in skupnost. Poudarja pomembnost sodelovanje vseh udeležencev v procesu reševanja zadeve ter njihovo spoštljivo obravnavanje. Prednost daje soglasnim, in ne predpisanim rešitvam. Strmi h konstruktivnemu sankcioniranju. Velika prednost restorativne pravičnost je prilagodljivost procesa na konkretne okoliščine primera. Posebnost restorativne pravičnosti je tudi, da pri reševanju zadeve spodbuja sodelovanje skupnosti. Kljub temu, da restorativna pravičnost pridobiva na pomembnosti, še vedno obstajajo nesoglasja o njeni dokončni opredelitvi, kar lahko vodi v napačna razumevanje tega pristopa. Eden od najbolj raziskanih družbeno nezaželenih pojavov je povratništvo. V zadnjih dveh desetletjih smo priča pojavu porasta števila raziskav, ki preučujejo vpliv restorativne pravičnosti na zmanjševanje tega pojava. Čeprav je za dokončne trditve še prezgodaj, številne študije kažejo pozitiven vpliv restorativnih postopkov na povratništvo. Vendar so tudi tovrstne raziskave obremenjene z nesoglasji, predvsem o tem, kaj šteti kot ponovno kršitev, kdaj naj se začne obdobje spremljanja storilcev ter z drugimi omejitvami, ki lahko vplivajo na rezultate raziskave, kot so na primer pristranskost izbire pri dodelitvi storilcev v poskusno ali kontrolno skupino. Kljub vsemu pa zagovorniki restorativne pravičnosti poudarjajo, da rezultati študij kažejo na določen, statistično pomemben vpliv, ki ga ne smemo zanemariti.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: restorativna pravičnost, obnovitvena pravičnost, retributivna pravičnost, definicija, povratništvo, povratniki, študije, raziskave, vpliv
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Organizacija: PF - Pravna fakulteta
• Leto izida: 2018
• PID: 20.500.12556/RUL-106006
• COBISS.SI-ID: 2100814
• Datum objave v RUL: 12.01.2019

BOBEK, Nika, 2018, Restorativna pravičnost kot način zmanjševanja povratništva [na spletu]. Magistrsko delo. [Dostopano 4 maj 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=106006

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Restorative justice as a means of reducing reoffending

Izvleček

Restorative justice is a response to criticism that today’s criminal justice system completely ignores the needs and the role of the victim. It introduces the idea that victims should have the opportunity to express their needs and participate in the resolution of their conflict. It requires the offenders to take responsibility for their behaviour and to fully understand the impact of their crime on the victim and the community. Restorative justice emphasizes the importance of involving all the stakeholders in the process of resolving the case and their respectful treatment. It gives priority to unanimous solutions, rather than regulated ones, and strives for constructive sanctions. A great advantage of restorative justice is the flexibility of the process to concrete circumstances of the case. Restorative justice is also unique in that it encourages community participation. Despite the fact that restorative justice is gaining importance, there are still disagreements about how to define it, which can lead to misunderstandings about this approach. One of the most researched fields of socially undesirable behaviour is reoffending. Over the past two decades, we have witnessed an increase in the number of studies examining the impact of restorative justice on reducing this phenomenon. Although it is still too early for definitive conclusions, a number of studies show that restorative procedures have had a positive impact on recidivism. However, these researches are also riddled with disagreements, in particular on what counts as a re-offense and when must the following period for offenders begin. Other constraints may affect the results of the research, such as the self-selection bias in the assignment of offenders to the experimental or control group. Nevertheless, there is an underlying case to be made for restorative justice based on the results of studies that show a statistically significant impact for both victims and offenders.

• Ključne besede: restorative justice, retributive justice, definition, recidivism, reoffending, re-offenders, studies, researches, impact