Modeliranje ultrazvoka je ustaljena praksa, ki se uporablja za preučevanje osnov interakcij med svetlobo in snovjo. Čeprav je bilo mnogo objavljenega na to temo, sta bila tlačni in toplotno raztezni mehanizem vzbujanja redko združena v en ultrazvočni vir, medtem ko so bili učinki spreminjanja njegove velikosti prikazani le v omejenih razponih. V prispevku tako združimo ta interakcijska mehanizma, skupaj z lateralnimi optičnimi silami, v lasersko vzbujen vir, kot ga opazimo v naravi. Z laserskim bliskom kot spremenljivim virom simuliramo raznoliko delovanje interakcije med svetlobo in snovjo z razkritjem značilnih prehodnih valov, ki jih vzbudijo različni mehanizmi vzbujanja in izvirajo iz različnih predelov vira. Za tlačno in toplotno raztezne mehanizme vzbujanja predstavimo tudi prehod simuliranih ultrazvočnih valov v epicentralni točki na površini trdne plošče nasproti vira, ko se ta širi iz ene točke do skoraj neomejenih razsežnosti. Z uporabo teorije geometrijske verjetnosti, Huygensovega principa superpozicije in časovnih konvolucij razviti model sestavi
|
