Sprememba razdalje gorišče-slikovni sprejemnik, vpliv na dozo in kakovost slike pri elektronskem nastavljanju ekspozicijskih pogojev

Hajdarević, Amir (avtor), Lučić, Daša (avtor), Medič, Mojca (mentor)

Uvod: V okviru diplomskega dela smo ugotavljali, kako sprememba razdalje gorišče–slikovni sprejemnik vpliva na dozno obremenitev pacientov z ionizirajočim sevanjem, ne da bi ob tem spremenili ekspozicijski indeks in spremenili kakovost slike – razmerje signal-šum in posledično kontrastno ločljivost slike. Želeli smo potrditi veljavnost pravila, ki pravi, da jakost sevanja pada s kvadratom razdalje in da formula po kateri smo uravnavali ekspozicijske pogoje pripomore pri izbiri optimalnih ekspozicijskih pogojev. Namen Želeli smo ugotoviti, kako sprememba razdalje gorišče-slikovni sprejemnik vpliva na dozno obremenitev pacientov in ekspozicijski indeks, ki posledično vpliva na kakovost slike. Zaradi diagnostične uporabnosti rentgenograma, je potrebno tudi pri spremembi razdalje goriščeslikovni sprejemnik ohranjati enak ekspozicijski indeks slike, zato je namen naloge tudi, da poiščemo optimalno jakost snopa, ki pade na slikovni sprejemnik. Metode dela: V diplomskem delu smo najprej uporabili deskriptivno ali opisno metoda dela s pregledom domače in tuje strokovne ter znanstvene literature. Iskanje literature je potekalo preko bibliografske baze COBIB.SI, v knjižnici Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani in splošnih knjižnicah. Podatke za praktični del smo pridobili z meritvami v radiološkem laboratoriju Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Meritve smo opravljali na rentgenskem aparatu Multix/Vertix znamke Siemens, na fantomu roke in kolka. Ker na kakovost slike in ekspozicijski indeks posledično vpliva tudi velikost slikovnega polja, smo velikost polja omejevali ročno. Ta je bila vedno enako, in sicer pri fantomu roke in pri fantomu kolka 24 × 30 cm. Razdaljo goriščeslikovni sprejemnik smo spreminjali od osnovne vrednosti za 10 cm. Končni cilj spremembe razdalje je bil pri slikanju roke 50 cm oziroma 180 cm pri povečanju razdalje. Končni cilj spremembe razdalje pri slikanju kolka pa 65 cm oziroma 195 cm pri povečanju razdalje pri vsaki spremembi razdalje smo prilagodili tudi ekspozicijske pogoje tako, da je bila jakost sevanja, ki je padla na slikovni sprejemnik enaka. Ob vsaki vrednosti smo izmerili produkt doze in površine obsevanega predela ter odčitali ekspozicijski indeks slike. Rezultati: Rezultati so sestavljeni iz dveh delov. V prvem delu prikazujemo, kako razdalja goriščeslikovni sprejemnik vpliva na dozno obremenitev pacienta, v drugem delu pa kako prilagoditev ekspozicijskih pogojev na določeno razdaljo gorišče–slikovni sprejemnik vpliva na ekspozicijski indeks. Ugotovili smo, da z večanjem oziroma zmanjševanjem razdalje gorišče–slikovni sprejemnik doza pada oziroma narašča pri neprilagojeni ekspoziciji, pri prilagojeni pa je približno enaka. Prilagajanje ekspozicijskih pogojev po formuli kvadratnega pravila ekspozicijski indeks ohranja okoli idealnega (±6 %). Razprava in sklep: Z vidika dozne obremenitve pacienta je zelo pomembno, da prilagajamo ekspozicijske pogoje. Kot smo ugotovili, je fantom prejel ob razdalji gorišče- slikovni sprejemnik 50 cm pri nespremenjenih ekspozicijskih pogojih kar štirikrat večjo dozo, kot jo sicer prejme pri prilagojenih ekspozicijskih pogojih. Temu dejstvu je potrebno posebno pozornost posvečati v mobilni radiologiji, kjer se ekspozicijski pogoji prilagajajo tudi zmožnostim aparata in prostora, kjer se slika. Jakost sevanja na površino pada s kvadratom razdalje. To spremembo lahko izračunamo in sicer z direktnim kvadratnim pravilom, ki je bilo izpeljano iz inverznega z namenom, da radiološkim inženirjem omogoči lažji izračun sprememb ekspozicijskih pogojev ob spremembah razdalje gorišče–slikovni sprejemnik, za ohranjanje enakega razmerja signal-šum.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: razmerje signal–šum, radiografija, doza na površino, kakovost slike, radiološka fizika
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Leto izida: 2018
• PID: 20.500.12556/RUL-102539
• COBISS.SI-ID: 5474155
• Datum objave v RUL: 01.09.2018

HAJDAREVIĆ, Amir in LUČIĆ, Daša, 2018, Sprememba razdalje gorišče-slikovni sprejemnik, vpliv na dozo in kakovost slike pri elektronskem nastavljanju ekspozicijskih pogojev [na spletu]. Diplomsko delo. [Dostopano 21 april 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=102539

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The change of the source to image receptor distance, the influence on dose and image quality

Izvleček

Introduction: In the course of the thesis, we investigated how the change in the distance between the focal point and the image receiver influenced the dose load of patients without changing the exposure index and without changing the image quality - the signal to noise ratio. We wanted to confirm the validity of the rule, which states that the intensity of radiation falls with the square of the distance, and that the formula under which we were regulating the conditions of exposure contributes to the choice of optimum exposition conditions. Purpose: We wanted to find out how the change in the distance of the focal point-image receiver affects the patient's dose load and the exposure index, which consequently affects the quality of the image. Due to the diagnostic usefulness of the X-ray, it is also necessary to maintain the same signal-to-noise ratio in the change in the distance between the focal point and the image receiver, so the purpose of thesis was also to find the optimum beam intensity that falls on the image receiver. Methods: First, we used a descriptive method of work with a review of professional and scientific literature. The search for the literature was made in the data base COBIB.SI. Data for the practical part were obtained by measurements in the radiological laboratory of the Faculty of Health Sciences of the University of Ljubljana. The measurements were performed on the Siemens Multix / Vertix X-ray machine on the phantom of the arm and the hip. Because of the fact that the size of the image field affects image quality and the signal-to-noise ratio, we limited it manually to the size of 24 × 30 cm. The distance focal point - image receiver was changed from the basic value by 10 cm. The ultimate goal of the distance change when imaging the arm was 50 cm and 180 cm when increasing the distance. The final goal of the distance change when imaging the hip was 65 cm and 195 cm when increasing the distance. At each change in the distance, the exposure conditions were adjusted so that the intensity of the radiation that fell to the image receiver was the same. Each time we measured product between dose and irradiated surface and EI. Results: The results are composed of two parts. In the first section, we show how the distance of the focal point-image receiver affects the patient's dose, while the second part shows how the adjustment of the exposure conditions to a certain distance of the focal point-image receiver influences the exposure index. We found that by increasing or decreasing the distance of the focal point-image receiver the dose decreases or increases, if we do not adjust exposure. If the exposure is adjusted, than dose is mainly the same. Adjusting the exposition conditions according to the square law formula exposes the exposure index around the ideal (± 6%). Discussion and conclusion: From the point of view of the patient's dosage load, it is very important to adjust the exposure conditions. The phantom imaged at distance of 50 cm from the focal point with unadjusted exposition conditions received as four times the dose as it is received with adjusted exposition conditions. This fact requires special attention in mobile radiology, where the exposure conditions are adjusted to the capabilities of the apparatus and the space where imaging. The amount of radiation on the surface changes with the square of the distance. This change can be calculated by square law and allows radiology technicians to calculate new exposure conditions at distance change and to maintain the same signal-to-noise ratio.

• Ključne besede: signal-to-noise ratio, radiography, dose surface area, image quality, radiological physics