Eksperimenti so pokazali, da se pri velikih gostotah sferični polimerni nanokoloidni delci samoorganizirajo v vrsto kristalnih struktur in kvazikristalov. Čeprav ne povsem enaka, so fazna zaporedja suspenzij dendrimerov, zvezdastih polimerov in dvobločnih kopolimerov presenetljivo skladna; pogosto vsebujejo ploskovno in prostorsko centrirano kubično mrežo (znani z angleškima kraticama FCC oziroma BCC), mrežo A15, heksagonalno mrežo (H), σ mrežo in plastovite dodekagonalne kvazikristale (DQC). Skupna mikromehanična lastnost vseh omenjenih nanokoloidnih delcev in s tem možni vzrok za podobnost faznih diagramov je mehkost. Doslej so scenarij, v katerem so opaˇzeno fazno obnašanje pripisali mehkosti delcev, eksplicitno raziskali bodisi s simulacijami z monomerno ločljivostjo bodisi z efektivnimi parskimi interakcijami. Čeprav te raziskave res potrjujejo stabilnost netesnih skladov, omenjenih zgoraj, je mogoče iskati tudi razlage znotraj kontinuumskih teorij, v katerih ni večine moleku- larnih podrobnosti. V doktorskem delu obravnavamo tovrstne delce kot deformabilne elastične sfere, ki druga z drugo interagirajo ob stiku. Odbojni potencial med delci opišemo z dvema modeloma elastične energije iz domene končnih deformacij, in sicer s Saint-Venant–Kirchhoffovim in z Ogdenovim neo–Hookovim modelom. S celičnim približkom izračunamo deformacijske proste energije za več Bravaisovih in ne-Bravaisovih kristalnih skladov in na podlagi slednjih skonstruiramo fazni diagram elastičnih sfer s pozitivnim Poissonovim številom. Obenem določimo meje režima majhih deformacij, kjer velja Hertzova teorija stika dveh sfer, in meje režima velikih deformacij, kjer so dominantne večdelčne interakcije. Pokažemo, da je veljavnost obeh režimov odvisna od koordinacijskega števila in od Poissonovega števila ter da parska aditivnost kontaktnih interakcij tipično velja le pri majhnih indentacijah tik nad prehodom iz tekoče faze v mrežo FCC. Nadalje raziščemo elastično obnašanje ene same sferične polimerneščetke (SPB) ob diametralnem stisku pri vrsti funkcionalnosti in različnih dolžinah verig. Opaženi univerzalni odziv SPB pojasnimo s skalirno teorijo in interpretiramo z dvema različnima kontinuumskima modeloma, ki veljata daleč onstran režima majhnih deformacij. Pri majhnih in zmernih stiskih lahko deformacijo natančno opišemo tako, da SPB obravnavamo kot kapljico, pri velikih stiskih pa se SPB obnaša kot elastična sfera. Ocenimo tudi efektivni prožnostni modul in Poissonovo število SPB.
|