Preiskovali smo sestavo črevesne mikrobiote pri zdravih moških preiskovancih v navzkrižno zasnovanem poskusu s 5 dnevnim prilagajanjem na kontrolirano okolje in tremi 21-dnevnimi izvedbami: (i) horizontalnega mirovanja v normoksičnih pogojih (NBR), (ii) horizontalnega mirovanja v hipoksičnih pogojih (HBR) in (iii) gibanja v hipoksičnih pogojih (HAmb) (hipoksično ~ 4000 m simulirane nadmorske višine), v strogo nadzorovanem laboratorijskem okolju, z uravnoteženimi vnosi tekočine in prehrane, kontroliranim cirkadianim ritmom, minimaliziranim mikrobnim vnosom in 24-urnim zdravstvenim nadzorom. Preučevali smo parametre črevesnega okolja: zaprtost črevesja, zonulin, α1-antitripsin, nevrotoksin eozinofilcev, žolčne kisline, reducirajoče sladkorje, kratko-verižne maščobne kisline, vsebnost vode, črevesno električno prevodnost, sterole, polifenole, indol, spektralne lastnosti raztopljenih organskih snovi, celokupne črevesne metabolite in elemente v sledovih. Črevesno mikrobioto smo opredelili glede na: (i) preučevanje številčnosti, strukture in raznovrstnosti mikrobnih skupin, ki proizvajajo masleno kislino, (ii) preučevanje strukture in raznovrstnosti bakterijske in arhejske mikrobiote na osnovi 16S rRNA genov, in (iii) taksonomski ter funkcionalni opis bakterij, arhej in gliv na osnovi sekvenciranja celokupne mikrobne DNA. Telesna neaktivnost je povzročila zaprtje črevesja in v kombinaciji s hipoksijo še poslabšala vnetje v črevesju. Po drugi strani je mikrobiota oz. njen odziv zaostajal za spremembami v človeški fiziologiji in v črevesnem okolju, saj so se bistvene spremembe v bakterijski mikrobioti zgodile v zadnjem tednu poskusa v fiziološko najbolj prizadeti skupini (HBR), kjer je prišlo do obogatitve bakterij rodu Bacteroides in genov vključenih v privzem železa, ter genov za celično steno, kapsulo, virulentnost in razgradnjo mukoznega sloja gostiteljevega črevesja. Slednje kaže na časovno odvisen in zapleten medsebojni vpliv med gostiteljsko fiziologijo (vključno z očitnim zaprtjem), imunskim odgovorom (vnetje črevesja), parametri črevesnega okolja in lastnostmi mikrobiote ob nadzorovanem prehranskem vnosu in med akutnim prenehanjem fizične aktivnosti. Drastične spremembe v prehrani (angl. yo-yo dieting) in nihanje med aktivnim ter neaktivnim življenjskim slogom, ki smo jim priča v vsakdanjem življenju, skupaj s pripadajočimi učinki, niso človeška posebnost, temveč skupna evolucijska prilagoditev sesalcev, razvita kot posledica preživetja zaradi pomanjkanja hrane in prilagajanja na spremembe v letnih časih.
|