1. Geografske možnosti proizvodnje vetrne energije v SlovenijiTeja Drole, 2012, diplomsko delo Ključne besede: diplomska dela, geografske diplome, Slovenija, regionalna geografija, naravni viri, energetika, energetski viri, obnovljivi energetski viri, vetrna energija, vetrne elektrarne Celotno besedilo (datoteka, 3,01 MB) |
|
3. Vpliv vetrnih elektrarn na stabilnost elektroenergetskega sistemaTOMI GYOEFI, 2014, diplomsko delo Ključne besede: vetrna energija, tranzientna stabilnost, napetostna stabilnost, dušenje, asinhronski generator, dvojno napajani asinhronski generator, sinhronski generator s pretvornikom, stabilizator moči, stabilnost elektroenergetskega sistema Celotno besedilo (datoteka, 6,65 MB) |
4. Izvajanje direktive o Energetski učinkovitosti stavb v EU in možnosti izvedbe skoraj nič-energijskih stavb v SlovenijiSara Vilhar, 2016, diplomsko delo Ključne besede: Direktiva o energetski učinkovitosti stavb, akcijski načrt, skoraj ničenergijska stavba, energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, biomasa, geotermalna energija, hidroenergija, sončna energija, energija okolja, vetrna energija, energent, primarna energija, faktor pretvorbe primarne energije Celotno besedilo (datoteka, 10,26 MB) |
|
|
|
8. Zanesljivost napovedi proizvodnje energije kombiniranih vetrnih in sončnih elektrarnAlenka Senica, 2019, magistrsko delo Ključne besede: mejna plast, vetrovi, sevalnost, obsevanost, obnovljivi viri energije, vetrna energija, sončna energija, verifikacija vremenskih napovedi Celotno besedilo (datoteka, 32,58 MB) |
9. Kritični posegi v okolje: primer vetrne elektrarne Volovja reberTea Volk, 2016, diplomsko delo Ključne besede: vetrna elektrarna, Volovja reber, obnovljivi viri energije, poseg v prostor, vetrna energija, prostorsko načrtovanje, vključevanje javnosti Celotno besedilo (datoteka, 2,95 MB) |
|